Zverinice

Kirnja ima čokato ovalno telo, veliko glavo, izstopajoče oči, široka usta in mesnate, povešene ustnice. Njena pričakovana življenjska doba je petdeset let. Toda le redke kirnje dosežejo to starost. Ker je njihovo meso zelo okusno, so jih desetletja čezmerno lovili. Da bi jo rešili, so jo razglasili za zaščiteno vrsto. Živi tudi v Jadranskem morju, kjer je ena največjih rib in spada med ogrožene vrste. Hrani se z majhnimi ribami, hobotnicami in raki. Je prava požrešnica. Čim starejša je, tem več jé, zato se debeli in potrebuje še več hrane. Kirnje v s...

Gepard je najhitrejša kopenska žival in najmanj napadalen mesojedec na svetu. Kljub prikupnemu videzu velike muce je osupljiv lovec, ki spoštuje druge predstavnike svoje vrste. Ima dolge noge, zato tako hitro teče. Med tekom lahko naredi skoke, dolge šest do osem metrov. V dolžino meri več kot meter in štirideset centimetrov, njegov rep, dolg osemdeset centimetrov, pa igra pomembno vlogo pri ohranjanju ravnotežja v ostrih ovinkih. Njegova glava, ki je bolj okrogla kot pri drugih mačkah, ima aerodinamično obliko in mu omogoča manjši zračni upor. Je tudi zelo neodvisna mačka. Prvih petna...

Ponoči piha južni veter, grmovnice robid se grozeče premikajo ... Dva centimetra dolg paličnjak, podoben majhni zeleni paličici, kljubuje tem strašnim razmeram. Toda močan sunek vetra ga odtrga z grma in odnese v zrak. Bo lahko preživel brez kril in se vrnil na zemljo, še preden vzide sonce? Kot vse žuželke ima tudi paličnjak šest nog. Vse so suhcene in dolge kot njegovo telo, a to ga ne spravi iz ravnotežja. Nasprotno, ob njihovi pomoči lahko prekorači ovire, se oprijema listov, vzpenja po njih ter visi z njih kot prvak v plez...

Ris je tako plah, da se zdi njegova prisotnost v gozdu kot privid. Živi skrit pred pogledi in postane dejaven šele v mraku. Evrazijski ali borealski ris živi v sibirski tajgi, v gozdovih iglastih dreves. Je kratkorepa mačka z dolgimi nogami. Na konicah pokončnih uhljev ima šope črnih dlak, ki jih imenujemo čopki. Podoben je divji mački, vendar je precej večji. Konec njegovega repa je črn. Čopki na risovih uhljih so občutljivi za tresljaje zraka in delujejo podobno kot antene. Z njimi ris zazna najmanjša premikanja. Ima tudi odličen voh in zelo dober sluh. Tudi njeg...

Zelena žolna je zelo lepa ptica. Vendar naj vas njene bleščeče barve ne zavedejo. Njeno glasno trkanje po deblih napolnjuje ves gozd, še posebno takrat, ko teše svoje gnezdo. Perje, ki ji pokriva telo, je zeleno in rumeno, zgornji del njene glave pa je živordeč, zdi se, kot da bi nosila kapuco. Obroba okrog njenih oči je črna, del pod kljunom je bele barve. Skrito orožje zelene žolne se skriva prav v kljunu. To je njen jezik, ki je za tako majhno ptico zelo dolg, meri deset centimetrov, to je kar tretjina njene telesne višine. Ko ga ne...

Pegasta sova je sedla na vejo borovca na robu polja. Zdaj, ko je zložila peruti, je videti manj mogočna. Visoka je približno štirideset centimetrov, kot steklenica mineralne vode. V nasprotju z barvo trebuha je njeno preostalo perje umazano bele in peščeno rjave barve. Na glavi ima belo srčasto obrazno masko, ki je videti kot udrt relief. Čeprav pegasta sova v temi odlično vidi, je za lov najučinkovitejši njen sluh. Njena obrazna maska deluje kot človeško uho. Ker je večja od preostalega dela glave, ob njeni pomoči sova sprejema veliko okrepljenih zvo...

Severni jelen se pripravlja na svoje prvo potovanje z Božičkom. Zato ima strašno tremo. In kadar je tako vznemirjen, jé za dva. Severni jelen ima vitko telo, širok prsni koš, podolgovat gobec, majhne okrogle uhlje in kratek rep. Njegov rjavi kožuh sestavlja gosta dlaka, ki ga dobro ščiti pred mrazom. Na koncu vitkih, a močnih nog ima parklje, ki se prilagajajo letnim časom. Njihovi robovi postanejo ostri kot kremplji, to pa jim omogoča dobro oprijemanje na spolzkih tleh. Zaradi svojih mogočnih rogovij so severni jeleni videti zelo ponosni, ko vlečejo Božičkove sani. Ker d...

Los je največji predstavnik družine jelenov. Odrasel samec lahko v plečno višino meri dva metra in trideset centimetrov, navadni jelen pa je visok največ meter in pol. Hrani se z mladimi in mehkimi poganjki, koščki lubja ter z listi dreves, kot so vrbe in breze. Prehranjevanje je zanj kot nacionalni šport, tako preživlja cele dneve. V enem dnevu lahko poje vsaj petindvajset kilogramov rastlin, to pa je približno pet odstotkov njegove telesne mase. Odrasel samec losa je težak približno petsto kilogramov. Kljub svoji teži lahko galopira kot konj in dirja s hitrostjo v...

Stonoga je svoje ime dobila zaradi številnih nog. Angleško in francosko govoreči ji celo pravijo tisočnoga, čeprav do pred kratkim živali s tako velikim številom nog nismo poznali. Leta 2021 pa so v Avstraliji odkrili vrsto z znanstvenim imenom Eumillipes persephone, ki ima kar tisoč tristo šest nog! Pri lovu ima stonoga veliko prednost: svojo hitrost. Zaradi številnih nog lahko v minuti z lahkoto preteče razdaljo metra in pol. To je precejšnja hitrost, če upoštevamo, da je dolga le tri centimetre. Je veliko hitrejša od večine svojih žrtev, žuželk in pajkovcev, s katerimi si deli go...

Trilobit je živel pred petsto milijoni let. Družil se je z drugimi prav tako posebnimi bitji, oboževal je debele črve, ki si jih je odščipnil s svojimi škarjastimi nogami, se zvijal v kroglico in se skrival v blatnem mulju ... Trilobit je bil ploščat in velik kot kos toaletnega mila. Pod široko, ščitu podobno glavo je imel petnajst parov členkastih nog. Njegovo telo je bilo zgrajeno iz treh delov, od tod tudi njegovo ime: trilobit, to pomeni trije deli, dva dela telesa ob strani in osrednji telesni del od glave do repa. Kljub nekaterim podobnostim z raki enakonožci so...

Če ste mislili, da je življenje v gozdu lahka stvar, to za divjega prašiča ne velja. Med raznašanjem semen, iskanjem hrane z ritjem po zemlji in skrbjo za svoje mladiče nima prav nobenega časa za počitek. Divji prašič je zelo podoben domačemu prašiču. Na vrhu glave ima trikotne uhlje in na koncu kratkih nog črne parklje. Je daljši od enega metra. Iz gobca mu štrlita podaljšana podočnika ali čekana. Glava stožčaste oblike ima koničast rilec, s katerim lahko rije po tleh in ga uporablja kot lopato. Te živali so večino ča...

Na svetu obstaja približno šest tisoč vrst kačjih pastirjev. V Franciji so našteli 90, v Sloveniji pa 73 vrst. Njihovo telo je pogosto črno, modro ali sijoče zeleno, vendar so lahko tudi drugih barv, odvisno od vrste. Največji lahko zrastejo do sedem centimetrov v dolžino, njihov razpon kril pa meri enajst centimetrov. Kljub vitki postavi in eleganci je kačji pastir mojster letenja in neusmiljen lovec. Nobena žuželka mu ne uide. Hrani se samo z majhnimi žuželkami, ki jih ulovi med letom. Ob pomoči velikih, sestavljenih oči svoj plen zlahka opazi. Njegove oči so zelo izpo...

Dlakavi mamut je bil zelo visoka dlakava ali celo lasata žival, saj so bile njegove dlake zelo dolge, do enega metra. Malo je bil podoben svojemu daljnemu sorodniku, danes živečemu azijskemu slonu, vendar so bili njegovi okli veliko večji, merili so vsaj dva metra in bili ukrivljeni kot brki detektiva. Pod temnorjavo in sijočo naddlako je imel še plast mehke in skodrane podlanke. Na glavi je imel majhne kosmate uhlje, njegov kratki rep pa je bil prav tako prekrit z dolgimi dlakami. Dlakavi mamuti so bili rastlinojedci. Hranili so se s trajnicami, kot so šaši, pa tudi z g...

Kukavica ne gradi gnezd, ne vali svojih jajc in ne skrbi za svoje mladiče. Vendar se zelo dobro znajde, da vse to namesto nje opravijo drugi. Samica navadne kukavice sedi na vrhu visokega bora. Je nekoliko večja od turške grlice, toda manjša od goloba grivarja. Rep ima rahlo privzdignjen, dolge peruti pa povešene. Njene noge so rumene, tako kot spodnji del kljuna in obroba okoli oči. Njeno perje je v celoti sivo, razen na trebuhu, ki je progast kot mornarska majica! Kukavica je strokovnjakinja za parazitizem zaroda. To pomeni, da za potomce ne zgradi gnezda...

Velika pliskavka je večja od navadnega progastega delfina in tudi od navadnega delfina. V dolžino zraste do treh metrov in pol ter tehta več kot tristo kilogramov. Živi lahko od štirideset do petdeset let. Obstajata dva ekotipa velikih pliskavk, ki sta si med seboj zelo različna. Obalni raje živi ob obali in plava v plitvejših vodah, globokomorski se zadržuje na odprtem morju. Odnosi med delfini obeh ekotipov niso prijateljski, saj se med seboj načeloma sploh ne družijo. Velika pliskavka se hrani z ribami, kozicami, sipami in lignji, ki jih pogosto ulovi na morskem dnu. Je zel...

Navadna ali rdeča lisica je zelo zvita žival. To je sreča zanjo, saj je zaradi svojega nočnega in samotarskega življenja ranljivejša. Lisice so podobne psom, imajo močno razvit voh, ki jim omogoča zaznavati sledi vonja drugih živali. Skupaj z volkovi in kojoti spadajo v isto družino: družino psov. Barva lisičjega kožuha je različna, od svetlordeče do temnorjave, v zimskem kožuhu ima več sivih odtenkov. Prepoznamo jo tudi po podolgovatem in koničastem gobcu, velikih, trikotnih in pokončnih uhljih ter košatem repu. Ali ji je njen videz prinesel slove...

Tako kot njene sorodnice tudi navadna morska zvezda z znanstvenim imenom Asterias rubens nima hrbta ne trebuha, niti glave ali repa. Njeno telo s petimi kraki je sploščeno in somerno, na zgornji strani ima zadnjik, na spodnji pa odprtino za usta. Morske zvezde spadajo med iglokožce tako kot morski ježki in morske kumare oziroma brizgači. To so živali, katerih notranje ogrodje je tik pod povrhnjico sestavljeno iz apnenčastih ploščic. Njihovi predniki so živeli že v času dinozavrov! Kljub svojemu imenu nimajo vse morske zvezde oblike zvezde. Nekatere so podobnejše petkotniku ali krogli, druge imajo skoraj...

Udav, tihi lovec, ves dan drsi po džungli. Je velika in mišičasta kača. In samo zato, ker skoraj nič ne sliši, še ne pomeni, da se mu lahko smejimo. Prav nasprotno, je neprekosljiv plenilec, ki rad menja svojo kožo. Kljub svojemu veličastnemu videzu ima udav šibko točko: svoj sluh! Gluh je kot kamen! Ali bolje rečeno: kot kača. Kajti kače zaznavajo zvok drugače kot druga bitja. To je posledica njihove telesne zgradbe. Struktura njihove spodnje čeljustnice, sestavljene iz več členov, je tako nenavadna, da se je zato spremenilo njihovo notranje u...

Osa ne sme izgubljati časa, nahraniti mora deset tisoč ust. Napoti se na piknik ljudi, kjer jo čaka visokoleteča naloga, izmakniti mora pršut! Zvesta je svoji kraljici matici, ki je ustvarila osnovo za osje gnezdo. Sprva v osirju ni bilo veliko os, toda z izleganjem vedno novih jajčec v njem živi zelo velika družina, v kateri ima vsaka osa svojo nalogo. Matice izlegajo jajčeca, iz katerih se razvijejo delavke, ki nabirajo hrano, pa tudi troti in nove matice. Vsaka osa ima torej točno določeno nalogo. Za vrsto navadna osa pravimo, da je koristoljubna že po naravi...

Odkar njegova samica pričakuje mladiče, kojot lovi za dva. Ni lahko ujeti ježevca, če loviš sam, se počutiš premalo ljubljenega in te na cedilu pusti jazbec! Kojot je manjši in vitkejši od volka. Ima podolgovat gobec in bolj košat rep kot pes. Njegovi uhlji so široki in pokončni, kožuh je siv in rjavkast, oči ima rumene. Pri kojotih je družina zelo pomembna. Samec in samica ostaneta skupaj vse življenje in si delita brlog in ozemlje. Če imata mladiče, zanje skrbita oba od staršev. Kojot ima med vsemi predstavniki družin...

Kot zelo varčna prebivalka New Yorka in vrhunska plezalka po drevesih ima siva veverica rada svojo hrano na varnem, čeprav jo shrani na različna mesta. Nima časa za pogovor, Centralni park je treba pospraviti. Mestni park v New Yorku je kot otoček zelenja v morju nebotičnikov. V njem se poleg ptic skrivajo tudi sive veverice. To je prizorišče naše zgodbe. Veverica je kraljica varčnosti. Hrano skriva po vsem gozdu, da bi jo imela v vsakem trenutku pri roki. Toda nikoli je ne shrani v svojem gnezdu. Tudi tu, v New Yorku, se drži tega prav...

Če bi se želeli z vso hitrostjo spustiti z gore, bi bil gams prav gotovo prava žival za to nalogo. Toda po drugi strani ta sodoprsti kopitar ne mara pustolovščin, kot je na primer ta, da ostane sam, daleč stran od svojega tropa. Ne, prav zares, v skupini se gams počuti veliko varneje. Gamsi imajo zelo radi gorske rastline, trave, cvetlice in alpsko deteljo. To je zanje odličen obrok. Vendar je te hrane na visokih nadmorskih višinah malo, zato se gams včasih oddalji od tropa in sam odide na pašo. Gamsi se dobro počutijo pri pr...

Pikapolonico imenujemo božji volek, vendar je lahko tudi prava mala hudičevka. Pravijo, da prinaša srečo, čeprav ne nujno tudi sama sebi. Toda na to se požvižga! Dokler se zabava, ji vse ustreza! Z ovalno obliko in velikostjo med 3,5 in 5,5 milimetra so pikapolonice res majhne. Imajo tri pare nog in par kril za letenje ter elitre ali krilne pokrovke, ki jim služijo za zaščito. Prehranjujejo se večinoma z listnimi ušmi, vendar imajo rade tudi druge majhne živalce, še posebej, če so mehke, kot so pršice, kaparji in ličinke žuželk. Te lahko jedo...

Papigi iz Brazilije odpada perje. Kljun tukana je preluknjan po vsej površini. Veliki hrošči so se spremenili v prah. V muzeju vlada panika. Majhni metulji ogrožajo muzejske zbirke. Preplah zaradi moljev! To so majhni požrešneži z velikanskim apetitom! Ti drobni sivo-beli metulji iz družine pravih moljev so neškodljivi. Škodo delajo njihove ličinke, majhne bele gosenice s črno glavo, ki jih je mogoče najti na stropih in v kotih sten. Ličinke hišnega molja se hranijo z oblačili, predvsem s tistimi živalskega izvora, kot sta volna in kašmir. Rade imajo temne k...

Ščuka je kot vojno orožje! Super plenilka, povsem prilagojena svojemu okolju: reki. Toda to, da se nikogar ne boji in ima skoraj sedemsto zob, še ne pomeni, da je njeno življenje dolga in mirna reka. Ščuka je podolgovata riba, s sploščenim gobcem in hrbtno plavutjo, pomaknjeno močno nazaj, je ozka kot nabodalo. Njeno telo je zelenkasto, na nekaterih mestih skoraj rumeno, posuto z belimi pegami in črtami. Popolnoma se zlije z rečno vodo in rastlinami, ki rastejo v njej. Ribiči radi z vabo lovijo ščuko, ker se ta močno upira, ko enkrat zagrabi za ribiško vrvico...

Prišel je trenutek, ko si mora mlada koala poiskati svoje bivališče. To ni preprosto, saj je ves čas zaspana, vsa drevesa so zasedena in ponoči nanjo prežijo plenilci. Je svetovna prvakinja v spanju. Spi dvajset ur na dan, celo več kot lenivec. S svojim čokatim telesom, velikim ploščatim nosom, kostanjevo rjavim in srebrnosivim kožuhom ter velikimi okroglimi uhlji, obraslimi z dolgimi belimi dlakami, je videti kot smešen medvedek. Živi v Avstraliji, v čudoviti pokrajini Modrega gorovja. Najdemo jo v evkaliptusovem gozdu, visoko v vrhovih dreves, nekaj deset metrov nad tlemi. Večino časa preživi v krošnj...

Cvetlični lonček, pod katerim je lenaril enakonožni rak vrste navadni pasavček, je vrtnar prestavil na kamniti zid. Tu je izpostavljen sončni svetlobi, ki mu ne ustreza, zato je živalca v nevarnosti. Ali bo preživela sama, daleč stran od svojega ljubljenega komposta? Navadni pasavček ima škrgam podoben organ, to ga povezuje z njegovimi sorodniki morskimi raki, rakovicami in kozicami. Toda v resnici je ta enakonožni rakec nekaj posebnega, zvezda evolucije. Njegovi predniki so zapustili morje že pred davnimi časi, zato spada med kopenske rake. Te živalce imajo rade vlažne in temne prostore, zato jih lahko...

Kdo pravi, da imajo zajci lagodno življenje? Da mislijo samo na grizljanje detelje in razmnoževanje? Dobrodošli v poskočnem življenju zajklje. Zajca včasih zamenjamo z njegovim sorodnikom kuncem. Z rjavkastim kožuhom in svetlo barvo trebuha sta si obe dolgouhi živali zelo podobni. Vendar obstajajo očitne razlike, ki ne dopuščajo dvomov. Zajec je vitkejši in ima dolge noge in uhlje, ki lahko zrastejo do štirinajst centimetrov, njihovi robovi pa so vedno obarvani črno. Kunec je manjši, visok je od štirideset do petdeset centimetrov in je redko težji od dveh kilogramov. Poleg tega so zajci zelo vzd...

Kmalu se bo zdanilo. Velika podlasica, izkušena lovka, bo morala preživeti nov dan med plenilci in hkrati zmagati v bitkah za zavetje! Velika podlasica ali hermelin je majhna mesojeda žival, ki spada v družino kun, njena pojava je elegantna, kožuh pa zelo cenjen. Predstavlja simbol Bretanje, francoske pokrajine, v srednjem veku so jo imeli tudi za hišnega ljubljenčka. Živi v hladnejših območjih ali gorskih pokrajinah nad tisoč metri nadmorske višine, predvsem v Evropi. Življenje tega sesalca se razlikuje glede na letni čas, pozimi je dejaven ponoči, poleti pa predvsem podnevi. Lahko se postav...

Plavati proti toku reke mimo največjih plenilcev? To je poslanstvo lososa, športnega zvezdnika med ribami. Losos je nenavadna riba, ena redkih, ki se odloči spremeniti svoje življenje, ko odraste. Odpove se mirnemu življenju v slanih in hladnih vodah Atlantskega in Tihega oceana. Zdaj je dovolj zrel, da lahko z močnimi mišicami začne veliko potovanje: plavanje po reki navzgor! To dejstvo je znano, vendar ga ne razumemo povsem, zakaj bi plavali proti toku reke? Ali ne bi bilo enostavneje plavati s tokom, po reki navzdol? Toda losos mora izpolniti posebno nalogo. Poslušajmo – katero! Avtor literarnega dela: Thiba...

Čreda zobrov se mirno pase sredi pragozda na Poljskem. Toda mir nenadoma zmoti krdelo volkov, ki se sovražno približuje! Začne se divja dirka. Bo zobrom uspelo pobegniti? Zober ali evropski bizon je največja žival v Evropi. Odrasla žival v višino v plečih meri približno en meter in osemdeset centimetrov ter tehta od osemsto kilogramov do ene tone. Na hrbtu ima veliko grbo, njegov kožuh pa je gosta temnorjava volnena dlaka. Ko teče, je veličasten, in ker je tako masiven, se zdi, da teče počasneje. Toda v diru lahko doseže hitrosti...

Po dobri pojedini bi gospa Uš rada v miru počivala. Toda lastnik očarljive grive las, v kateri živi, jo želi spet izseliti. Gospa Uš je odločena, da ne bo odšla. Ne, ne bo se izselila. Naglavna uš je dobro poznan zajedavec, ki se naseli na človeškem lasišču in povzroča srbenje. Hrani se s človeško krvjo, lasu se trdno oprime s svojimi šestimi krepkimi nogami. Vsaka noga ima na koncu krempelj, ki je upognjen in oblikovan v kleščam podobno držalo za trdno oklepanje. Se že praskate? Nič čudnega. Da človek uš opazi, potrebuje ostro ok...

Kljub težavam z iskanjem hrane nam vrabec pokaže svoje dobre zamisli za življenje v mestu. Če si majhen, moraš biti hiter in prebrisan! Vrabca so v antiki spoštovali, pozneje so ga začeli preganjati, ker je veljal za škodljivca. Danes je njegova vrsta zaščitena, vendar se je treba za njen obstoj močno truditi. V zahodni Evropi je verjetno največ stalno naseljenih populacij. Vrabec je majhna ptica, dolga približno petnajst centimetrov. Samca je mogoče prepoznati po črnem grlu, rjavem hrbtu ter sivo-belih licih in trebuhu. Samice so sivkasto rjave s črno-rjavimi progami po hrbtu. Obdobje razmnože...

Po dveh letih bivanja v stranišču srebrna ribica potrebuje spremembo. Neke noči se odpravi poiskat nov topel, vlažen in umazan kotiček. Bo na koncu tega tveganega potovanja našla svoje sanjsko stanovanje? Vprašanje je na mestu, saj je srebrna ribica lucifugna žuželka, to pomeni, da beži pred svetlobo. Beseda lucifugen izvira iz latinščine - lux, lucis pomeni svetloba, fugere pa bežati. Ker jo nenehno motijo, si pogosto išče nova bivališča. O tej žuželki z močnim značajem je treba povedati še nekaj, naravnost obožuje kopalnice. Res nenavadno, vendar le za...

Polž lazar lepe oranžne barve nemoteno preživlja svoj dan. Toda ko se pojavi sprehajalec s psom, ga ta odnese na sonce, daleč stran od hladnega okolja njegovega malega kraljestva. Obstaja več kot tisoč vrst polžev! Spadajo v razred gastropoda, gaster v stari grščini pomeni trebuh, pous pa noga. Glede na njegovo gladko telo ne bi pomislili, da ima polž nogo. Vendar njegova noga ni podobna človeškemu stopalu s prsti. Da bi se hitreje premaknil naprej, lazar uporablja posebno tehniko drsenja. Nedaleč stran diši po gobah in tja mora priti za vsako ceno!

La limace : surfi...

Krokodilček se je pravkar izlegel iz jajca in že mora skočiti v reko. Kako ve, ali zna plavati? Nihče ga tega ni naučil! Mali krokodil prihaja iz legla samcev. O spolu mladičev odloča temperatura prostora za valjenje. Če je v njem več kot 32 stopinj Celzija, se bodo izlegli samci, če je v gnezdu hladneje, pod 31 stopinj Celzija, pa bodo iz jajc prilezle samice. Neverjetno, toda resnično! A mali krokodil ne ve, da se mu ni treba učiti. Brez pomišljanja lahko teče ali skoči v vodo. Ko je v vodi, je dobro skrit...

Nekaj ur pred odhodom na veliko potovanje je mladi kit zaskrbljen. Če bo narobe pel, ali bo lahko na poti še vedno našel sorodno dušo? Kit grbavec je velikanska žival. Velik je kot trinadstropna stavba in težak kot osem slonov! Kljub telesni obliki in videzu kiti niso ribe. So sesalci in dihajo s pljuči. Prihajajo na morsko gladino, da vdihnejo zrak, ki ga potrebujejo tudi za petje. Vendar ne pojejo vsi kiti. Samice, recimo, se oglašajo z vrsto zvokov, kot so klici, kriki, godrnjanje in škrtanje, petje pa ni njihova veščina! Kaj pa ljudje? Naj so znan...

POVABILO – LIKOVNI NATEČAJ ZVERINICE Prvi program Radia Slovenija vabi vrtce, šole in posameznike k sodelovanju v likovnem natečaju ZVERINICE Prisluhnite epizodam na našem Podkastu in z malo domišljije narišite svojo zverinico. Risbice nam pošljite na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali po pošti na naslov Radio Slovenija, Program za mlade, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Od majhnih do velikanskih, od morskih do kopenskih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako si gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter, kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovor...

Sipa ima izredne moči: plašč nevidnosti, super razpršilec črnila, vendar se nima s kom igrati skrivalnic, razen morda z lačnim morskim psom ... Ima ovalno in ploščato telo ter deset lovk, od katerih sta dve podaljšani. Živi v čudovitem svetu, ki ga poseljujejo ribe, kiti, morski psi, rakovice, morske zvezde, kozice, morske vetrnice in koralni grebeni: v oceanu. Sipa lahko po želji spremeni barvo in tudi svojo teksturo. V trenutku lahko postane pesek, morska alga ali celo skala, brezhibno se zlije z okolico. To ji zelo koristi pri lovu ali pri begu pred plenilci. In to še ni vse: nje...

Od drevesa do drevesa vznemirjena mama orangutanka išče svojega pogrešanega mladiča. Da le ni v nevarnosti. Orangutan je ena izmed človeku najpodobnejših opic. Kitajci ga imenujejo šing šing, kar v kitajščini pomeni človek opica. V nasprotju z ljudmi, ki živimo pri tleh, šing šing živi visoko v vrhovih orjaških dreves tropskega deževnega gozda, na otokih Borneo in Sumatra v jugovzhodni Aziji. To je zelo daleč od nas, med Indijskim in Tihim oceanom. Da bi prišel z enega drevesa na drugo, orangutan ne skače, ampak hodi po veji ali lijani kot po drogu. Upogne jo, do...

Noj v svojem telesu skriva več zvijač. Ima mišičasta stegna, s katerimi pobegne pred plenilci, in čudovito perje, s katerim privablja samice. Ta nenavaden ptič, največji na svetu, je visok več kot dva metra in tehta do 130 kilogramov! Živi v afriški savani, kjer se njegovo močno golčanje sliši kilometre daleč. Te nenavadne zvoke noji oddajajo z zaprtimi kljuni, njihovi dolgi vratovi pa se pri tem napihujejo kot balon. Nojeva peresa sijoče črne in brezmadežno bele barve so navduševala elegantne dame v prejšnjem stoletju. Hijene pa se ne zadovoljijo s perjem, temveč obož...

Vzemi klobuk, steklenico vode in visoke škornje, gremo v Južno Ameriko na srečanje z nenavadno živaljo, mravljinčarjem. Mravljinčar je žužkojed nenavadnega videza, ima košat rep, s katerim se med počitkom pokrije in prste z dolgimi kremplji. Dva dobro usmerjena zamaha z najdaljšim krempljem, nekaj solz, da se zemlja zmehča, in hop, že prodre v bivališče kolonije mravelj, s katerimi si napolni svoj želodec. S svojim petdeset centimetrov dolgim jezikom jih z vso hitrostjo posrka vase. Ker nima zob, jih stisne ob nebo in lica, zgnete v želodcu in zdrobi ob pomoči drobnih zr...

Klapavica nima ne nog ne oči ne možganov in živi v lupini. Ob vsakem plimovanju se pogumno spopada z življenjem. Tam, kjer živijo klapavice, je morje nenehno v gibanju, pod vplivom lune in sonca se večkrat na dan dvigne in upade. Ko se oddalji od obale, pravimo, da je oseka, in pritrjene na skalah lahko opazimo kolonije klapavic. Klapavica je školjka z mehkim telesom in lupino, ki jo ščiti. Ta je iz dveh delov in to ji omogoča, da se po potrebi zapre in odpre. Ob oseki so klapavice vidne na skalah in zelo ranljive. Ostanejo zaprte. Na...

Med komarji je samica tista, ki lovi. A kaj sploh vemo o živalci, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove? Ta nenavadna žuželka ima šest nog, glavo, oprsje in zadek, ki mu rečemo tudi trebuh, dve krili in rilček z bodalcem, s katerim samica piči in posesa kri svojih žrtev. Če samica vzame nekaj kapljic naše krvi, to ni zato, da bi potešila svoj tek, temveč zato, da ustvari jajčeca, preden jih odloži v vodo. Težava je v tem, da pri prehajanju s telesa na telo samica prenaša nekatere zelo nev...

Podajmo se na pot po osrčju afriške savane v družbi največjega kopenskega sesalca: slona. Njegova mogočna pojava res naredi vtis, visok je tri metre in težak kot šest avtomobilov, vendar ima slon še veliko drugih prednosti. Dva velika uhlja, da bolje sliši, dva podaljšana sekalca, okla, s katerima se brani in neverjeten trobec, s pomočjo katerega diha, se sporazumeva, jé ali utrga cvetlico. Seveda takšen velikan ne poje le kokosovega oreha za zajtrk. Vsak dan zaužije okoli dvesto kilogramov trave, rastlin in sadja ter popije toliko vode, kot je natočimo v kop...

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraž...

Kengurujček Joey, kot Avstralci imenujejo mladiče kengurujev, je zelo boječ. Še nikoli ni šel iz mamine vreče. A danes nima izbire, moral bo skočiti. Joey je rdeči kenguru, ta vrsta je največja od vseh kengurujev in lahko doseže velikost človeka. Ima dolga stopala kot vsi kenguruji iz družine vrečarjev skakačev. V latinščini tej družini rečemo macropodidae, kar prihaja iz grščine: makros pomeni dolg, pous pa stopalo. Zadnje noge kenguruja imajo dolga in vitka stopala, ki lahko zrastejo več kot 26 centimetrov. Vsako stopalo ima štiri prste, dva s kremplji in dva tanj...

Morski konjiček je nenavadna riba. Pravimo mu morski konjiček, ker njegova glava spominja na glavo konja. Ima kot opica dolg rep, ki se lahko zvija in odvija kot jojo. Z njim se lahko oprime vsega. Pod kožo ima neke vrste oklep, to so kostne ploščice, ki ga ščitijo in zaradi katerih je videti kot zmaj! Pred davnimi časi so Grki odkrili to ribo, ki je bila tako neobičajna, da so mislili, da je čarobna. Poimenovali so jo hipokampos ... Hipos za konja in kampos za morsko pošast. Pravzaprav gre za pošast v velikosti špageta! A med nami po...